Živjo, sem Mateja – tista od ŠivŠav.
Žena, mamica, sestra, hči, prijateljica…
Obožujem svojo družino, šivanje ter vse, povezano s poletjem.
Že od nekdaj sem ustvarjalna in spretna z rokami.
Ob koncu osnovne šole mi je svetovalna delavka predlagala, da svoje šolanje nadaljujem na srednji šiviljski šoli, a sem se kljub temu odločila, da se vpišem na srednjo gradbeno in lesarsko šolo.
Razlog, zakaj sem pričela s šivanjem, je predvsem ta, da so mi bile, zaradi moje nižje rasti, že od nekdaj vse nove hlače predolge. Ne le meni, predolge so bile vsem družinskim članom. Ko sem bila mlajša, je hlače krajšala prababica. Bila je šivilja in ona nam je poleg popravil sešila tudi veliko novih oblačil. Kasneje smo hlače nosili v Srebrniče, a žal tudi ta gospod, upokojeni krojač, čez nekaj let ni več zmogel opravljati teh del.
Nato mi je moja draga tašča omenila, da ima doma šivalni stroj in mi ga lahko posodi. To je bil legendarni Bagat šivalni stroj in z njim sem skrajšala svoje prve hlače ter sešila prve trakove za ušesa za moja dva sinova in nekaj prijateljic. Tisti trakci so bili – mimogrede – katastrofalni, zato sem se odločila, da se vpišem na osnovni tečaj šivanja. Tečaj je bil super, mentorica enkratna in tudi izdelki kar lepi.
Ker sem takrat imela redno službo, sem šivanje dala na stranski tir, a želja po ustvarjanju za šivalnim strojem je ostala. Nekajkrat sem si od svakinje sposodila overlock šivalni stroj in želja po šivanju je bila vse večja.
Nato pa mi je mož, moja ogromna podpora in vzpodbuda od prvega šiva naprej, za 31. rojstni dan podaril overlock stroj in takrat sem začela več šivati. Udeležila sem se še nekaj tečajev in povsem padla v svet šivanja.
Največji preskok se je zgodil leta 2020. V tistem obdobju sem se odločila pustiti redno službo, katera me ni osrečevala, željo sem imela početi nekaj drugega. En mesec pozneje je bilo konec šolskega leta in z otroci smo imeli piknik. Nekaj dni pred tem dogodkom me je ena od mamic “nahecala”, da sem ji naredila tuniko. Vzela sem eno staro majico in začela risati kroj. Nekajkrat sva ga popravili in nastala je prav simpatična, udobna tunika za mamice, točno takšna, kot sva si jo zamislili. Na pikniku sem nato prejela nekaj naročil še od drugih mamic in tako se je začela moja zgodba s ŠivŠav.
ŠivŠav oblačila so preprosta, udobna, trajnostna. Ko ljudje slišijo za unikatna oblačila, se pogosto ustrašijo, ker so dražja in si jih ne morejo privoščiti. Moja želja je trajnostno modo približati tudi njim, zato se trudim, da cene mojih unikatnih izdelkov niso previsoke in si jih vsakdo, ki ima to željo, lahko privošči.
Hvala ker ste in morda še boste del moje zgodbe.
